Osnovni podatki
Martinj Vrh je naselje samotnih kmetij v nadmorski višini 600-1060m nad Selško dolino. Razteza se po severnih pobočjih Koprivnika (1393m) in Mladega vrha (1374m). Vas šteje 245 prebivalcev in spada v občino Železniki. Ta pa je del upravne enote Škofja Loka. Večina prebivalcev se vozi na delo v Železnike. Doma pa je glavni vir dohodka les, medtem ko je živinoreja zaradi težkih pogojev pridelave in razdrobljenosti zemljišč le dodatna dejavnost. Vedno več Martinjvrharjev se preživlja s samostojno dejavnostjo žagarstva in mizarstva.
Martinj Vrh se je razvil na severnih pobočjih Škofjeloškega hribovja, predvsem na pobočjih Koprivnika (1393m) in Mladega vrha (1374m) ter na njunih severnih odrastkih (Vancovec, 1078m). Nekaj hiš stoji v grapah Smoleva in Zadnja Smoleva, ki sta desna pritoka Selške Sore.
Geografija
Večino naselja pokrivajo neprepustne karbonske, permske in triasne kamnine. Na njih se je izoblikoval fluvialni relief prepletajočih se slemen, dolin, grap in pobočij. Na vrhovih iz karbonatnih kamnin so zaplate osamljenega krasa. Na območju Vancovca so nahajališča železa in mangana.
Podnebje
Letna količina padavin je okoli 1800mm. Maksimum je novembra, drugi pa junija, najmanj padavin pa je februarja. Okoli 60% padavin odteče. Večji del naselja ima osojno lego. Januarska povprečna temperatura je med -1,5 in -2 st.C, julijska pa med 17 in 18 st.C. Pozimi je pogost temperaturni obrat, ko so najnižje temperature v grapah obeh Smolev. Količina snega se močno spreminja z višino. V nižjih delih ga zapade povprečno okoli meter in pol v eni zimi, medtem ko ga na legah nad 1000m zapade povprečno tri metre in pol. Število dni ko leži sneg se giblje med 90 in 120 dni. Najprej skopni sneg na južnih pobočjih Vancovca, najdlje pa se obdrži visoko na severnih pobočjih Koprivnika.
Vremenska postaja Mizna dolina
Pomladni utrinek